sobota, 1 november, 2014

SpoznajStil

Razlikujemo se po ustvarjalnosti… Vsak ima svoj stil.

Septembra ne pozabite na čebulnice!

Prispeval: admin Datum: 3 september, 2010

Čebulnice lahko posadimo tudi med trajnice, ki v času pomladi še niso dosegle svoje polne bujnosti in rasti. Učinek »preproge« iz čebulnic dosežemo, če na kvadratnem metru prostora posadimo med 50 in 60 čebulic (tulipanov, narcise…); pri zasaditvah manjših rastlin kot so krokusi, zvončki ali scile, moramo število čebulic vsaj podvojiti.
Tla bogata z ilovico zadržujejo vlago in čebulice v zamočvirjenih (preveč vlažnih) in kislih tleh hitro začnejo gniti.Priporočljivo je, da zemljo, kjer bomo posadili čebulnice pripravimo posebej. Prostor, ki smo ga čebulnicam namenili, temeljiti »preštihamo« in zemlji dodamo precej zrelega komposta in nekaj lopat ostrega peska.
članek v celoti preberite na www.qulinarica.com

Hortenzije, staromodne, a vedno lepe

Prispeval: Marjanca K. Datum: 26 julij, 2010

Julija zacvetijo hortenzije rožnato in modro. Njihovo cvetje bo dolge tedne, tja do jeseni nespremenjeno, le za kakšen odtenek bo pobledelo. So kot urejene stare gospe, ki so sicer skromne in zadržane, a kljub temu vsak dan kot iz škatlice. Do sebe so nepopustljive - stroga in nespremenljiva je tudi oblika cvetnih glavic hortenzij. So kot vsako jutro na novo togo počesane. Se ve, brez nespodobnih kodrov, le s figo na zatilju. A vendar so že s tiho navzočnostjo ljubeznive in vlivajo občutek domačnosti.

članek v celoti si preberite na www.qulinarica.com

Na pomoč - voluhar na vrtu!

Prispeval: Marjanca K. Datum: 15 julij, 2010

Voluhar je ime, ob katerem se verjetno vsakemu sadjarju, vrtnarju, vrtičkarju in ljubitelju urejenih vrtov naježijo lasje.

Voluhar je slab pedenj dolg glodalec, rep meri slabo polovico trupa. Raje se zadržuje na vlažnih predelih, čeprav je v Sloveniji razširjen povsod. Manjkal naj bi le v primorskem delu in ponekod na Krasu. Verjamem, da ga tamkajšnji prebivalci prav nič ne pogrešajo. Tako samice kot samci imajo svoje teritorije, samci precej večje kot samice. Kadar odstranimo voluharja, bo njegovo izpraznjeno ozemlje hitro zasedel drug in tako naprej. Samica v gnezdu skoti štirikrat do petkrat na leto po štiri, včasih tudi šest voluharčkov. Kar izračunajte si, kaj to pomeni in zakaj ni praznih voluharskih območij.

Jedo tako rekoč vse, kar sili pod zemljo. V naravi so to koreninice kopriv, rogoza, ob vodah trsa. Na vrtovih se lotijo vsega, od korenin radiča, ki jim gre še posebej v slast, do korenčka, solate, peteršilja ter druge zelenjave, da o okrasnih čebulnicah niti ne govorimo. Lotijo se celo paradižnikov in paprik, čeprav surove rastline vsebujejo strupene alkaloide. Smrdita jim edino česen in bob, zato se jima na vrtu izogibajo. Največ škode naredijo v sadovnjakih. Mlade koreninice so njihova delikatesa. Slabše jim teknejo le korenine dreves, cepljenih na močne, krepke podlage.

Za preganjanje in uničevanje voluharja se je človek domislil veliko več načinov kot za katerokoli drugo žival. Zanj ni lovopusta, lov nanj je odprt vso sezono, z vsemi sredstvi. Do sedaj še nihče ni ponudil idealnega recepta, kako se ga ubraniti. Seveda pa so vam na razpolago razni pripomočki. Najslabša izbira so strupi. Ker ne delujejo selektivno, pokončajo pač tistega, ki jih zaužije. Ne pogine samo voluhar, temveč še cela vrsta drugih živali. Od tistih najmanjših, recimo žuželk, ki se lotijo mrtvega voluharja, do onih, ki lovijo na pol omrtvičene voluharje, ki pridejo na plan. Med njimi prevladujejo zlasti njegovi naravni sovražniki: ptice ujede, sove, ježi, podlasice, kune in lisice. Seveda takega voluharja lahko ujameta tudi domači pes ali mačka. ODSVETUJEMO! Poskusite raje s solarnim odganjalcem krtov ali odganjalcem krtov in voluharjev saj je zvok, ki ga le ti oddajajo v zemljo za voluharja nadvse neprijeten (podobno kot staro, preizkušeno sredstvo t. i. pojoče steklenice. Prazne litrske steklenice zakopljemo v zemljo do grla tako, da so rahlo nagnjene. Ob vetrovnem vremenu se veter ujame v prazne steklenice in v njih nastaja zvok, podoben žvižganju - vendar niso primerne za vrt z otroci ali domačimi ljubljenčki).

Lahko pa si v boju z njim pomagamo z njegovimi naravnimi sovražniki. Ptice ujede (kanjo, postovko, skobca) privabimo tako, da jim na vrt ali v sadovnjak postavimo vsaj tri metre visoko prečko v obliki črke T, na kateri bodo posedale in opazovale okolico. Tudi podlasica bo naš zaveznik, če ji bomo v sadovnjaku, nekje v kotu, pripravili kup kamenja, kjer bo čez dan imela zavetje, ponoči pa bo iz njega odhajala na lov na drobne glodalce. Med psi se najdejo taki, ki so jim včasih na deželi rekli mišarji in ki obožujejo lov na miši in voluharje. Med njimi so nemški ovčarji, zlati prinašalci, mešanci itd. Vse pa žene isti cilj: loviti voluharje. Nekateri vrtnarji okoli posajenih rastlin zakopavajo steklene črepinje. Voluhar jih bo kmalu opazil, mi pa bomo nanje pozabili in se čez nekaj let, pri okopavanju in pletju, na njih lahko dobro porezali.

Z žičnatimi košarami na vrtu zavarujemo predvsem okrasne čebulnice, mlado sadno drevje in redke grmovnice. Segati morajo vsaj od 10 do 20 cm nad površje zemlje, da jih voluhar ne obide. Pri košnji trave moramo biti na to oviro pozorni. Priporočljivo za manjše vrtove ali posamezne rastline. Ne pozabite, da so voluharji zelo prilagodljive živali, ki se znajdejo in so kos vsaki situaciji. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da najbolje nadzorujejo število voluharjev njihovi naravni sovražniki. Ker jih je vedno manj, je voluharjev vedno več.

Vir: Milan Vogrin

Čar španske stene …

Prispeval: nataska Datum: 16 junij, 2010

Ob besedi španska stena nam misli kar preskočijo na nepogrešljive trenutke zasebnosti, uživanje v intimnosti in razkošje, ki spominja na eksotične spalnice. Nova dimenzija bivanja!

Lesene, iz bambusa ali kovine, kombinirane s tekstilom ali nežnim bambusovim papirjem … Zložljive španske stene so najboljši način, da vizualno razdelimo velike, večnamenske prostore, in v njih ustvarimo občutek intimnosti, ne da bi prostor s tem trajno razdelili ali zaprli.

Spalnica z oblačilnico in kopalnico …

Le kdo si ne bi želel kraljevskega občutka izbiranjem oblačil in preoblačenjem? In hkrati harmonično urejene spalnice, v kateri pogleda s postelje ne kazijo kupi odvrženih oblačil? Rešitev je španska stena. Postavite jo tako, da z njo zakrijete vogal, v katerega ste namestili ogledalo, obešalnik in stol za preoblačenje. Če boste v preoblačilni kotiček namestili še svetilko z nežno svetlobo, bo prosojni zaslon hkrati deloval kot vir pridušene, mehke osvetlitve, primerne za počivanje ali strastne trenutke v dvoje.

Če je vaša spalnica res velika, prav tako pa vaša želja po eksperimentiranju, lahko vanjo namestite kopalno kad. Tudi v tem primeru bo španska stena zakrivala in hkrati odkrivala užitkarja, ki si bo pred skokom med mehke odeje privoščil penečo kopel ob svečah. Pa da ne bo pomote: španske stene v spalnici niso le za nepobolšljive romantike in kapriciozne princeske; bolj racionalni ali delovni lahko za njimi domiselno skrijemo delovni kotiček.

Kopalnica - ne mešajte užitka z delom!

Velike kopalnice so čudovite, saj nam dovoljujejo, da v njih poleg skrbi za osebno higieno peremo, sušimo in likamo perilo ter shranjujemo narazličnejša čistila in potrebščine. Vse lepo in prav, če se ne bi zaradi te „vseuporabnosti” kopalnica spremenila v pralnico in delovno sobo.

Priznajte si, namakanje med mehurčki ob pogledu na straniščno školjko, kup nezlikanega perila in vedro z antistatično krpo je daleč od pravega užitka. In spet je rešitev španska stena! Poiščite tako, ki je kakšna kapljica vode ne bo poškodovala, in jo v trenutkih, ko si želite v dišeči kopeli pozabiti na gospodinjska opravila, postavite tako, da bo zakrivala neželeni „razgled”. Ko je ne potrebujete, jo preprosto zložite in postavite ob steno ali za omaro.

V dnevni sobi, na balkonu ali na vrtu

Tudi v drugih prostorih doma je španska stena nepogrešljiva, ko si sredi vsakdanjega vrveža želimo trenutek ali dva samo zase. V dnevni sobi si lahko v kotičku za špansko steno postavite počivalnik ali kup velikih blazin, na katerih boste uživali ob branju knjig ali sproščenem sanjarjenju.

Podoben „intimni kotiček” si lahko s špansko steno pričaramo na balkonu, terasi ali na vrtu. Če ste prepričani, da vaša nova spalna srajca ali pižamica ni stvar nikogar razen tistega, ki vam ob poznem zajtrku ob koncu tedna sedi nasproti, se boste s to premično pregrado enostavno in zanesljivo znebili pogledov radovednih sosedov.

/vir:dominvrt/

Zimska rez vrtnic

Prispeval: Marjanca K. Datum: 1 november, 2009

Vrtnice prav gotovo še vedno sodijo med ene bolj priljubljenih okrasnih rastlin razvitejšega sveta. Vendar jih ne pozabite primerno zaščititi pred zimo.

Obrezovanje vrtnic
Vrtnice obrezujemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi tik pred odganjanjem, kar je zelo pomembno
Prezgodaj obrezane vrtnice namreč spomladi prej odženejo in ker vrtnice spomladi zelo zgodaj odganjajo, so pogosto podvržene zimskim pozebam. Z rezjo pa že zamujamo, če nam vrtnice pred rezjo že odganjajo, saj se je veliko energije iz korenin že preselilo v mlade poganjke in s pozno rezjo rastlino nekoliko izčrpamo. Zato je v tem primeru v rastni sezoni potrebno kakšno dognojevanje več. Vsekakor pa je bolje vrtnice obrezati nekoliko pozneje (ko že odganjajo), kot pa sploh ne. Izjema so pokrovne in miniaturne vrtnice, ki jih ni nujno obrezati vsako leto.

Vrtnice popenjavke
obrezujemo malo. V glavnem pri osnovi izrežemo starejše poganjke, katerih les je dobil rumenkast navdih in jih nadomestimo z močnejšimi mladimi poganjki. Če v rastni sezoni nismo sproti odstranjevali odcvetelih cvetov, so se nam na rastlini razvili šipki, ki jih izrežemo, skupaj z vsem odmrlim in zveriženim lesom. Po rezi poganjke enakomerno razporedimo in privežemo k opori. Pri vrtnicah popenjavkah je treba vedeti, da nekatere starejše sorte ne zacvetijo, če jim pri zimski rezi prikrajšamo stranske poganjke. Zato je treba, če imamo na svojem vrtu kakšne redkejše vrste ali sorte vrtnic, poiskati v literaturi ustrezen način njihovega obrezovanja in nege.

Debelne vrtnice
so na določeni višini cepljene sorte vrtnic. Na podlago šipka z zelo malo trni in večjo odpornostjo na pozebo običajno cepimo grmaste in pokrovne vrtnice ter čajevke. Zato glede na način razrasti in bujnost ugotovimo, za kateri tip vrtnice gre in izberemo ustrezen način zimske rezi. Tako imajo grmaste vrtnice in čajevke (čajevke so bujnejše rasti od grmastih vrtnic ter imajo debelejše in daljše enoletne poganjke) pokončno rast, pokrovne vrtnice pa prevešajočo. Pri debelnih vrtnicah je zimska zaščita zelo priporočljiva, saj je žlahtni del zelo izpostavljen neugodnim zimskim razmeram. Celotno drevce pravočasno obdamo s koruznico in ga ovijemo z zimsko tkanino.
/vir:kalija/

Žametni nasmehi jeseni

Prispeval: Marjanca K. Datum: 2 oktober, 2009

Ko skozi vrata hitro in odločno vstopa jesen in se s svojim pisanim barvnim čopičem razkošno poigrava z naravo, je čas, da ljubitelji cvetja razmislimo, katere cvetoče lepotice nam bodo krajšale dolge turobne dni in nas pospremile skozi zimo v novo pomlad.
Četudi so sončni dnevi zagotovo še pred nami, bodo krajši in z več zračne vlage, zato izberimo rastline, ki jim take razmere najbolje ustrezajo. Mednje zagotovo sodijo mačehe. Te barvite dvoletnice so bile zelo priljubljene že v času naših babic, ki so jih sadile ne samo na robove gredic in grobove, temveč tudi v posode, korita in lonce ter z njimi zaljšale okenske police in balkone. Toda čeprav se zdi, da ljubke cvetlice s svojimi veselimi nasmehi že od nekdaj krasijo naše vrtove, to ne drži, saj so jih vzgojili šele v 19. stoletju, nato pa so se hitro razširile po vsem svetu.

Lepotice z angleških vrtov

Mačehe (Viola) so v bližnjem sorodstvu z vijolicami. Te v nasprotju z mačehami cvetijo le spomladi, razlika med njimi pa je tudi ta, da si pri vijolicah veliko rastlin deli en koreninski sistem, mačehe pa imajo eno glavno steblo, ki se razveja šele nad zemljo. Cvetovi mačeh, tudi tistih malocvetnih, so večji od cvetov vijolic.

Resno križanje mačeh se je začelo na vrtovih dveh angleških plemičev, ko so njuni vrtnarji začeli križati divjo rastočo sorto Viola tricolor z gorsko mačeho (Viola lutea) in pozneje v križanja vključili tudi Violo altaico, ki so jo najverjetneje pripeljali iz Rusije. Vzgojili so mačehe v zanimivih barvnih kombinacijah in z večjimi cvetovi modre, rumene ali bele barve, nato pa je vrtnar William Thompson našel sejanček s tipičnim črnim očesom na sredini - ta rastlina je postala osnova za veliko skupino današnjih mačeh, ki jih poznamo pod latinskim imenom Viola x wittrockiana. To ime so dobile po švedskem botaniku V. B. Wittrocku, ki jih je preučeval vse življenje. Mačehe so zatem žlahtnili še v Belgiji, Franciji, Švici in drugih deželah. V 50. letih prejšnjega stoletja so žlahtnitelji ponudili tudi prve hibridne križance, ki se odlikujejo po kompaktnejši rasti in večji odpornosti na visoke temperature.

Izbor sort je vsako leto večji, raznovrstni cvetovi vseh barv in velikosti, ki spominjajo na nasmejane obraze, pa so postali nepogrešljiv del jesenskih in spomladanskih zasaditev …
/vir:njenasi/

Mojstra barvne palete

Prispeval: Marjanca K. Datum: 23 september, 2009

Kdor čuti lepoto cvetov in pozna odtenke zelenila listov, pogosto razmišlja in se pogovarja o pomenu barv na vrtu. Zakonca Nori in Sandra Pope sta se na angleškem vrtu Hadspen v minulem poldrugem desetletju izkazala za mojstra barvne palete. Njune barve močno žarijo, a so tesno in premišljeno povezane.

Hadspen leži na angleškem podeželju, jugozahodno od Londona. Ob koncu 19. stoletja so tam oblikovali obzidan vrt z zelenjavo in sadnim drevjem. Tri metre visok zid, sezidan iz opeke, obdaja prostor v obliki nekakšne podkve. Ob njem leži star betonski bazen, ki je bil včasih vodni zbiralnik za domačijo, danes pa se v njem razraščajo lokvanji.

Vrt so kmalu zanemarili, dokler ga sredi 60. let prejšnjega stoletja ni oživela slovita angleška hortikulturistka Penelope Hobhouse. Skupaj z vrtnarjem Ericom Smithom sta ustvarila nepozaben vrt, a tudi ona se je odselila in Hadspen je spet zatonil v pozabo. Šele 1987 sta ga obiskala zakonca Pope, ki sta v rodni Kanadi vodila majhno vrtnarijo. Hadspen ju je tako očaral, da sta se preselila in ga v nekaj letih prenovila s izvirnimi potezami močnih barv, izbranimi trajnicami in vrtnicami. Prejšnji vrtnar je v Hadspenu vzgojil številne oblike host in telohov, mnoge med njimi še danes krasijo cvetlične grede, ponašajo pa se tudi z največjo zbirko rodgerzij, elegantnih trajnic s pahljačastimi listi.

Vrt v Hadspenu sestavlja več prvin, razporejenih znotraj podkve in vzhodno od nje. Ob vrtni uti se razraščajo trajnice s srebrno sivimi listi ter takšne, ki cvetijo v nežnih rožnatih in sivkinih odtenkih, kar spominja na rastlinstvo Sredozemlja. Ob bazenu vodi pot, ki jo obrobljajo cvetlice z rožnatimi, slezenastimi in modrimi cvetovi. Privede nas k čajnici iz 18. stoletja, okoli katere je nova zasaditev zimzelenih, v oble oblikovanih grmov, kot sta pušpan in sarkokoka. Obvodne rastline z velikimi listi (gunera, rodgerzije) in bambusi mehčajo pravokotno obliko bazena.

Mojstrstvo zakoncev Pope izpričujejo dobrih 700 metrov dolge cvetlične obrobe vzdolž opečnega zidu. Ta se je na spodnjem koncu loka v desetletjih obarval v odtenkih oranžne barve, ki zlagoma prehaja v barvo zrelih sliv. Na vrhu loka se barvni prehod ponovi in konča v oranžni. Nori in Sandra sta okrasne rastline vzdolž zidu razporedila tako, da njihovi cvetovi sledijo prehajanju barvnih odtenkov na opečnem zidu, ob upoštevanju kompleksnosti čistih in pastelnih barv.

Znotraj obzidanega vrta ležita še dve rumeni cvetlični obrobi, obogateni z zbirko host. Umaknili so jih pred soncem v predor, oblikovan iz striženih bukev. V enem kotu podkve se nizajo različne hortenzije, ki dosežejo svoj vrhunec zgodaj jeseni, ko se jim obarvajo socvetja in listi. Zunaj ravnega dela podkve se bohotijo okrasne rastline, ki ponujajo barvne kontraste med temno škrlatnimi in srebrno sivimi listi. Kot protiutež se v drugem kotu podkve »spoprijemajo« rastline z rumeno zelenimi listi s takšnimi z vijoličasto rožnatimi cvetovi.

Zakonca Pope sta leta 1998 izdala knjigo Colour by Design, v kateri sta izvirno opisala svoja razmišljanja in izkušnje pri kombiniranju barv na vrtu. Ko ljubitelj lista po knjigi, bogato ilustrirani s fotografijami, se mu vzbudi želja, da bi med kratkim obiskom tega barvitega vrta ujel vsaj kanček bogatih vtisov, ki se v njem ponujajo.

/vir.rožeinvrt/

Feng šuj: Predel kariere ali življenjske poti na vrtu

Prispeval: Marjanca K. Datum: 24 avgust, 2009

Predel okoli vhoda na parcelo ali vrt pomeni kariero v podobi trigrama Kana ali Huma, kar pomeni vodo. Zunanji črti tega trigrama sta mehki črti jina, znotraj njiju pa je močna črta janga. To pokaže na skrivnostno moč vode, ki vzbuja občutenje zelo globokih, temnih in hladnih energij.

Pomeni zimski hlad, nevarnosti in priložnosti, ki jih prinaša voda. Pomeni tudi privide, kot je lunin odsev v vodi, ali pa velik uspeh, ki ga dosežete, če znate pritajiti svojo moč in si nadeti videz šibkosti. Bistvo in duh tega trigrama je prekanjenost. Kan pomeni srečo na poklicni poti. Če bi se radi lagodno in uspešno vzpenjali po poklicni lestvici, morate ta del parcele oživiti z energijo. Pomeni kariero in področje, kjer služite denar, pa tudi spiritualno pot in način, kako se ponavadi lotevate stvari. Opraviti ima z novimi začetki in priložnostmi. Feng šuj pripomore h karieri, pomaga najti smer v življenju in ustvarja lahkotnost ter pretok.

Ker je element tega dela voda, so primerni predmeti za oživljanje tega predela torej povezani z njo. Barvno so to vsi odtenki modre, zato naj bo cvetje v tem delu v prevladujoči modri barvi. Ribnik ali vodnjak prineseta veliko dobrega čija. Pomembno je le, da sta v sorazmerju z velikostjo vrta ali dvorišča.

Voda prinese na vrt tudi energijo. Miren ribnik, na katerem se odslikavajo zvezde in oblaki, odseva energije neba, vesolja in predstavlja jin, v katerem se odslikava energija jang. Voda, ki teče, vnaša zvok in gibanje na naš vrt ter pomeni energijo jang. Pomeni tudi obilje in je zelo dober zbiralnik ugodne energije či.

Pri vodi obstaja v feng šuju nekaj pravil, ki jih je modro upoštevati, če na svojem vrtu načrtujete vodni motiv. Prvo pravilo je, da voda ne sme biti nikoli umazana in usmrajena, saj takšna postane izvor neugodne energije či. Drugo pravilo pri postavitvi vodnih poti je, da ne sme voda nikoli teči stran od hiše, saj simbolično pomeni odtekajoča denarna sredstva. Vedno mora teči proti hiši. Pomembno je tudi to, da je ribnik organskih oblik, na primer v obliki ledvice, in da je sorazmeren z velikostjo vrta. Fontano lahko postavimo na še tako majhnem prostoru, kjer želimo energijo aktivirati.

Voda na skrajnem levem delu vrta, kjer je predel bogastva, zelo ugodno vpliva na pritok denarja k hiši. Svetujemo, da v takem ribniku naselite zlate in srebrne ribe, kot je zlati krap.
/vir:rože in vrt/

  • Išči v spoznaj.si

Sem
iščem
starost -
ki ima sliko  
  • Prijava-spoznaj.si

Uporabnik:
Geslo:
Zapomni si me
Niste član?
Registrirajte se in pridružite naši skupnosti!