Perzijske mačke so morda najbolj znana in priljubljena vrsta pasemskih mačk. Ugajajo predvsem s svojo mirnostjo in sprejemanjem drugih mačk, zelo pa se navežejo tudi na lastnika, kar ni ravno v mačji navadi.
Nastanek perzijskih mačk ni natančno znan. Domnevajo, da so ljudje načrtno izbirali mačke z daljšo in gostejšo dlako. Prva predstavnika dolgodlakih pasem sta v srednjo Evropo prišla iz Turčije ter iz perzijskega Korasana. Korasanke so bile sive, angorke pa bele barve. Dolgodlake mačke so v Evropo uvažali tudi z drugih koncev sveta, iz Afganistana, Kitajske in Rusije.
Perzijske mačke so prvič uradno predstavili na mačjii razstavi v Londonu 1871. Takrat so tudi določili razlike med perzijsko in angora mačko.
Perzijske mačke so najbolj prepoznavne ko dolgi, svilnati dlaki, velikem telesu, širokem obrazu s kratkim nosom in velikimi očmi. V letih vzrediteljstva so ustvarili mnogo barv perzijskih mačk. Enobarvne perzijke so v črni, oranžni in beli barvi, enobarvne razredčene pa so so krem, modra in lila. Dvobarvne perzijske mačke najdemo v mnogih odtenkih; modro-krem, črno-želvovinaste, lila-želvovinaste. Nekatere imajo prisoten srebrn gen in z njim srebrnkasto dlako, druge pa imajo temnejše poudarke na obrazu, tačkah ter konici repa. Te so znane tudi kot himalajke.
Pri perzijskih mačkah je zelo pomembna nega dlake. Te dolgodlake ljubljenke je treba česati in krtačiti vsakodnevno, kopanje pa se priporoča po potrebi, a ne preveč pogosto. Sicer pa so perzijke in angorke znane po tem, da rade kar same skočijo v polno kad vode in malo zaplavajo.
/vir:lifestyle/
Dodajte komentar