V letošnjem letu sta svet prizadela že dva večja potresa. Mnoge ljudi so presunili predvsem podobe opustošenja na Haitiju, še močnejši potres v Čilu pa je k sreči terjal manj žrtev. Tla se pogosto tresejo tudi v Sloveniji.
V zednjih letih je Renato Vidrih v reviji Življenje in tehnika objavil več zapisov s področja seizmologije, v knjigi Nemirna zemlja pa je tematika potresov zbrana v preglednem priročniku.
Avtor je na poljuden način predstavil glavna dejstva o potresih v Sloveniji in po svetu. V dvanajstih poglavjih je obravnaval razloge za nastanek potresov in njihove glavne značilnosti, opisal potresne lestvice, povezave potresov s premiki zemeljskih plošč ter predstavil potresno najbolj živahna območja. Med te sodijo Japonska, Kalifornija ter nam bližnja Grčija. Tudi Slovenija leži na stiku dveh tektonakih plošč, zato potresi na tem območju niso redkost.
Vidrih je v knjigi Nemirna zemlja del vsebine posvetil tudi razvoju slovenske seizmologije in njenih pionirjev, dr. Albina Belarja in prof. dr. Vladimirja Ribariča.
V monografiji Nemirna zemlja najdemo še poglavje o cunamijih, visokih valovih, ki nastanejo prav zaradi premika zemeljskih plošč. Spomnimo se le cunamija, ki je decembra 2004 opustošil obale Indijskega oceana. Zaradi valov, visokih tudi do 15 metrov je življenje izgubilo na desetine tisočev ljudi.
Na koncu priročnika pa so tudi praktični nasveti, kako ravnati v primeru potresa. Ker mnogi napovedujejo povečano potresno dejavnost na območju Balkana in Srednje Evrope, mnogi pa zagovarjajo teorijo, da nam zaradi približevanja ‘desetega planeta’ grozi več hudih kataklizem, morda ne bi bilo slabo preveriti, kako se čim uspešneje zavarovati.
Dodajte komentar