Čebulnice lahko posadimo tudi med trajnice, ki v času pomladi še niso dosegle svoje polne bujnosti in rasti. Učinek »preproge« iz čebulnic dosežemo, če na kvadratnem metru prostora posadimo med 50 in 60 čebulic (tulipanov, narcise…); pri zasaditvah manjših rastlin kot so krokusi, zvončki ali scile, moramo število čebulic vsaj podvojiti.
Tla bogata z ilovico zadržujejo vlago in čebulice v zamočvirjenih (preveč vlažnih) in kislih tleh hitro začnejo gniti.Priporočljivo je, da zemljo, kjer bomo posadili čebulnice pripravimo posebej. Prostor, ki smo ga čebulnicam namenili, temeljiti »preštihamo« in zemlji dodamo precej zrelega komposta in nekaj lopat ostrega peska.
članek v celoti preberite na www.qulinarica.com
Arhiv za ‘Prosti čas / rekreacija’ kategorijo
Septembra ne pozabite na čebulnice!
Mudre za astrološka znamenja - TEHTNICA
Mudre so položaji dlani in rok pri jogi, ki krepijo in uravnovešajo posamezne energetske centre - čakre, katerih dejavnost vpliva na naše splošno počutje in stanje duha. Vsaka mudra deluje z aktivacijo in s preusmeritvijo energije tudi na naše energijske kanale, kar pošilja stimulativni energijski tok skozi možganski center, živčevje in notranje organe. Z izvajanjem muder zato trajno koristimo našemu celotnemu žleznemu, živčnemu, mišičnemu in telesnemu sestavu, skratka ohranjamo vitalnost in dobro počutje.
S svojim znanjem avtorica knig o mudrah Sabrina Meško, pomaga tudi zvezdnikom iz sveta zabavništva. Z njeno pomočjo je, denimo, slavna Madonna spremenila svoj umetniški izraz.
več na spletni strani www.Debora d.o.o., mudre za posamezna astrološka znamenja
Kateri dan v mesecu ste rojeni?
Rojeni 6. dan v mesecu
Predvsem si želijo umirjenega življenja in mir v hiši. Senzualni so, največ energije vlagajo v dom, družino, zakon. Konflikte želijo reševati na miren in strpen način. Veliko jim pomeni, da se vsi člani družine med seboj dobro razumejo in so nekakšen pomirjevalni in povezovalni faktor med njimi. Sposobni so spodbujati in navdihovati ljudi vseh starosti in generacij. Dobro se razumejo s starejšimi, znajo ugajati ljudem s še tako težkim karakterjem, otroci jih po navadi obožujejo. Vedno najdejo dovolj ljubezni za vse. So globoko vdani svoji družini, z drobnimi darili in pozornostmi radi razveseljujejo svoje drage. Ljubijo lepe stvari in uživajo v opremljanju doma, nakupovanju garderobe ali kozmetike, pri tem pa zelo spretno ravnajo z denarjem. Že s samimi kretnjami, mimiko in umirjenim vedenjem sporočajo ljudem, da so nekaj posebnega in okolica jih večinoma tako tudi sprejema. Niso pretirano ambiciozni, tudi se ne odrekajo užitkom zaradi uresničevanja velikih in dolgoročnih načrtov, pa vendar jim materialno blagostanje kar nekako pade iz neba. Po navadi brez večjih skrbi živijo na račun partnerja.
za vse ostale datume si preberite na www.qulinarica.com
Akvarij in začetniki
Imeti doma lep akvarij in v njem tropske ribice je postalo že kar modno po celem svetu, pa vendar začetniki naredijo kar nekaj napak, ko se odločijo za ta ne tako lahek hobi brez kakršnegakoli predznanja.
Če želiš, da ti bo tvoj akvarij z ribicami prinesel veliko veselja in užitkov ob gledanju, si najprej vzemi čas, da se naučiš osnov akvaristike in to še preden si že v trgovini in izbiraš svoj akvarij! Nekaj osnov sledi v tem članku.
Začetniki pogosto mislijo, da je najlažje začeti z majhnimi akvariji kot velikimi. Zanimivo, ko je pa ravno nasprotno, saj je velik akvarij lažje vzdrževati kot majhnega in to zaradi veliko razlogov.
Majhni akvariji imajo manj prostora za vodo, kar ni nič kaj podobno naravnemu okolju rib. Zavedati se moramo, da moramo življenjsko okolje ribic, ki pridejo v naš dom, čimbolj približati njihovemu naravnemu.
Smrt ene same ribice v majhnem akvariju lahko povzroči onesnaženost veliko hitreje kot v velikem akvariju z večjim volumnom vode. Večji volumen vode bo bolj verjetno “zakril” vaše začetniške napakice, kot pa majhen akvarij.
Naslednja pogosta napaka, ki jo delajo začetniki, je ta, da velikokrat dajo v akvarij skupaj ribe, ki nikakor ne funkcionirajo skupaj v naravnem okolju. Preden naši ribici kupimo družabnika, se vprašajmo, če je sploh navajena biti v družbi v svojem naravnem okolju ali je morda samotarka?
Napaka, ki jo pogosto delamo je tudi ta, da ne počakamo dovolj dolgo, ko zamenjamo staro vodo iz akvarija z novo, preden damo ribe nazaj v akvarij. Ne pozabimo, da ribe v naravnem okolju živijo med mnogo bakterijami in mikroorganizmi, da ne govorimo o podvodnem rastlinju in seveda živalstvu. Zato je priporočljivo, da poskusimo v sveži vodi v akvariju ustvariti podobne pogoje, da za ribe ne bo prevelik šok.
Kot začetnik se morate tudi naučiti redno menjati vodo v akvariju. 25% vode se menja tedensko.
Pa srečno z vašimi novimi ribicami!
/vir:kofetek/
Na pomoč - voluhar na vrtu!
Voluhar je ime, ob katerem se verjetno vsakemu sadjarju, vrtnarju, vrtičkarju in ljubitelju urejenih vrtov naježijo lasje.
Voluhar je slab pedenj dolg glodalec, rep meri slabo polovico trupa. Raje se zadržuje na vlažnih predelih, čeprav je v Sloveniji razširjen povsod. Manjkal naj bi le v primorskem delu in ponekod na Krasu. Verjamem, da ga tamkajšnji prebivalci prav nič ne pogrešajo. Tako samice kot samci imajo svoje teritorije, samci precej večje kot samice. Kadar odstranimo voluharja, bo njegovo izpraznjeno ozemlje hitro zasedel drug in tako naprej. Samica v gnezdu skoti štirikrat do petkrat na leto po štiri, včasih tudi šest voluharčkov. Kar izračunajte si, kaj to pomeni in zakaj ni praznih voluharskih območij.
Jedo tako rekoč vse, kar sili pod zemljo. V naravi so to koreninice kopriv, rogoza, ob vodah trsa. Na vrtovih se lotijo vsega, od korenin radiča, ki jim gre še posebej v slast, do korenčka, solate, peteršilja ter druge zelenjave, da o okrasnih čebulnicah niti ne govorimo. Lotijo se celo paradižnikov in paprik, čeprav surove rastline vsebujejo strupene alkaloide. Smrdita jim edino česen in bob, zato se jima na vrtu izogibajo. Največ škode naredijo v sadovnjakih. Mlade koreninice so njihova delikatesa. Slabše jim teknejo le korenine dreves, cepljenih na močne, krepke podlage.
Za preganjanje in uničevanje voluharja se je človek domislil veliko več načinov kot za katerokoli drugo žival. Zanj ni lovopusta, lov nanj je odprt vso sezono, z vsemi sredstvi. Do sedaj še nihče ni ponudil idealnega recepta, kako se ga ubraniti. Seveda pa so vam na razpolago razni pripomočki. Najslabša izbira so strupi. Ker ne delujejo selektivno, pokončajo pač tistega, ki jih zaužije. Ne pogine samo voluhar, temveč še cela vrsta drugih živali. Od tistih najmanjših, recimo žuželk, ki se lotijo mrtvega voluharja, do onih, ki lovijo na pol omrtvičene voluharje, ki pridejo na plan. Med njimi prevladujejo zlasti njegovi naravni sovražniki: ptice ujede, sove, ježi, podlasice, kune in lisice. Seveda takega voluharja lahko ujameta tudi domači pes ali mačka. ODSVETUJEMO! Poskusite raje s solarnim odganjalcem krtov ali odganjalcem krtov in voluharjev saj je zvok, ki ga le ti oddajajo v zemljo za voluharja nadvse neprijeten (podobno kot staro, preizkušeno sredstvo t. i. pojoče steklenice. Prazne litrske steklenice zakopljemo v zemljo do grla tako, da so rahlo nagnjene. Ob vetrovnem vremenu se veter ujame v prazne steklenice in v njih nastaja zvok, podoben žvižganju - vendar niso primerne za vrt z otroci ali domačimi ljubljenčki).
Lahko pa si v boju z njim pomagamo z njegovimi naravnimi sovražniki. Ptice ujede (kanjo, postovko, skobca) privabimo tako, da jim na vrt ali v sadovnjak postavimo vsaj tri metre visoko prečko v obliki črke T, na kateri bodo posedale in opazovale okolico. Tudi podlasica bo naš zaveznik, če ji bomo v sadovnjaku, nekje v kotu, pripravili kup kamenja, kjer bo čez dan imela zavetje, ponoči pa bo iz njega odhajala na lov na drobne glodalce. Med psi se najdejo taki, ki so jim včasih na deželi rekli mišarji in ki obožujejo lov na miši in voluharje. Med njimi so nemški ovčarji, zlati prinašalci, mešanci itd. Vse pa žene isti cilj: loviti voluharje. Nekateri vrtnarji okoli posajenih rastlin zakopavajo steklene črepinje. Voluhar jih bo kmalu opazil, mi pa bomo nanje pozabili in se čez nekaj let, pri okopavanju in pletju, na njih lahko dobro porezali.
Z žičnatimi košarami na vrtu zavarujemo predvsem okrasne čebulnice, mlado sadno drevje in redke grmovnice. Segati morajo vsaj od 10 do 20 cm nad površje zemlje, da jih voluhar ne obide. Pri košnji trave moramo biti na to oviro pozorni. Priporočljivo za manjše vrtove ali posamezne rastline. Ne pozabite, da so voluharji zelo prilagodljive živali, ki se znajdejo in so kos vsaki situaciji. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da najbolje nadzorujejo število voluharjev njihovi naravni sovražniki. Ker jih je vedno manj, je voluharjev vedno več.
Vir: Milan Vogrin
Priprava in prtljaga
Priprava na dopust ali potovanje je lahko zaradi vseh priprav stresna in nam že pred začetkom pokvari dopust. Če si naredimo spisek in se držimo določenih pravil, si lahko stvar precej olajšamo.
Postanite pravi zvezdogled!
Kaj je lepšega, kot v topli poletni noči gledati v zvezde. A to početje ni le za romantične duše, temveč resen hobi za mnoge amaterske astronome.
Z golim očesom lahko na nebu vidimo mnogo stvari - veliko zvezd, Luno, nekatere planete našega osončja in večje komete. Nekateri pa si želijo, da bi nebesna telesa videli bližje in jasneje.
Že leta 1610 je italijanski znanstvenik Galileo Galilei skonstruiral enega prvih teleskopov, s katerim je lahko opazoval gibanje Lune, Sonca in ostalih planetov. Potrdil je Kopernikovo teorijo, da se Zemlja giblje okoli Sonca, a je moral to tezo pred papeškim sodiščem javno zanikati.
Teleskopi pa niso več zgolj domena znanstvenikov. Manjše, a zelo zmogljive teleskope si lahko omisli vsakdo, omogočajo pa opazovanje Luninih kraterjev, Venere in Marsa, pa tudi znanih Saturnovih prstanov. Za popolne začetnike je primeren teleskop Celestron Powerseeker 50 AZ, ki ima priloženo tudi stojalo. Z njim si v jasnih nočeh, oddaljeni od mest in ostalih osvetljenih krajev zlahka ogledamo zvezdno nebo, morda pa opazimo celo kak utrinek.
/vir:lifestyle/

Raclett poznamo v več različicah (odvisno od proizvajalca), sama se navdušujem nad kombinacijo fonduja in raclette žara, ker je hrana, ki jo pripravljamo lahko (še) pestrejša, kot če uporabljamo le eno ali drugo.